Mačja kuga (tudi mačja panlevkopenija, mačja parvoviroza) je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Povzroča jo mačji parvovirus (FPV). Virus v telo vstopi preko prebavil ali nosne votline. Mačke se okužijo z direktnim kontaktom z okuženo živaljo ali njihovimi izločki. Mačke, ki so mačjo kugo prebolele, lahko virus izločajo z urinom in blatom kar do 6 tednov po okrevanju. Virus se najpogosteje prenaša z okuženimi predmeti in opremo. Je izjemno odporen in v okolju preživi več mesecev. Bolezen običajno izbruhne pri mladih, necepljenih mačkah, smrtnost pa je izjemno visoka. Na bolezen posumimo pri necepljenih živalih, ki kažejo zgoraj naštete klinične znake. Prisotnost virusa v blatu lahko dokažemo s pomočjo hitrih testov. Specifične terapije ni, živali zdravimo simptomatsko (tekočinska terapija, zdravila proti bruhanju, antibiotiki,…). Okužbo lahko uspešno preprečimo s pravočasnim cepljenjem. Cepivo je zelo učinkovito in ga uporabljamo po navodilih proizvajalca. Cepljenje je zelo priporočljivo za vse mačke, tudi če živijo strogo v stanovanju. Virus namreč brez težav zanesemo v notranje prostore s čevlji, okuženimi oblačili oz. predmeti.
Slika 1: Pozitiven rezultat hitrega testa za dokazovanje parvovirusa.
Slika 2: Klinično obolela mačka.
Avtorji:
Nuša Schumet, dr. vet. med.
Blaž Vrtačnik, dr. vet. med.
Ambrožič Aljaž, 4.VE