Leptospiroza je nalezljiva, bakterijska bolezen, ki je razširjena praktično po celem svetu. Bolezen povzroča bakterija Leptospira interrogans, ki je spiralasto zavita. Znotraj vrste najdemo mnogo podvrst – serovarov bakterije.
Bakterija se v naravi nahaja v lužah, močvirnatih tleh in manjših jezercih. Zbolevajo predvsem psi, govedo, prašiči in druge živali. Žival se lahko okuži s kontaktom z okuženim urinom, z ugriznimi ranami, preko prebavil (pitje okužene vode, okužena hrana, zemlja, vegetacija), redkejše so okužbe preko poškodovane kože, vdorno mesto pa si leptospire lahko najdejo tudi preko nepoškodovane kože, nosne in ustne sluznice, očesnih veznic ter preko posteljice v plod. Stalen vir infekcije so miši in podgane, ki leptospire izločajo v okolje z urinom.
Bolezen je zoonoza, kar pomeni, da lahko zbolijo tudi ljudje, če pridejo v stik z izločki okužene živali oz. z okuženo vodo ali hrano, ki delajo z živalimi (kmetje, oskrbniki, veterinarji…).
Po infekciji se leptospire razmnožujejo v krvi (leptospiremija), od koder se razširijo po celem organizmu. Organizem se bori proti infekciji, vendar lahko leptospire perzistirajo v ledvicah še več tednov ali mesecov in se v okolje izločajo z urinom.
Bakterijo uniči daljša izpostavljenost nizkim (pod lediščem) oz. visokim temperaturam, sončni svetlobi in kvalitetnim razkužilom.
Inkubacija in klinični znaki bolezni
Čas od okužbe do izbruha bolezni (inkubacijska doba) je 5 do 14 dni. Žival postane apatična, neješča, večinoma leži in kaže bolečine v mišicah. Telesna temperatura naraste, na vidnih sluznicah se lahko pojavijo pikčaste krvavitve, zaradi razpada eritrocitov pride do zlatenice in izločanja hemoglobina z urinom, zato je rjavo obarvan. Srčni utrip in dihanje sta pospešena in otežena. Breja žival lahko abortira. Pri zbolelem psu lahko opazimo bruhanje, krvavo drisko, dehidracijo in bolečine v trebuhu. Pri hujši obliki živali poginejo v nekaj dneh.
Diagnoza
Na leptospirozo posumimo na podlagi bolezenskih znakov, potrdimo pa jo z laboratorijskimi preiskavami (bakteriološke in sereloške preiskave).
Zdravljenje
Leptospiriozo zdravimo z antibiotiki in podporno terapijo (tekočinska terapija, antiemetiki…). V hujših primerih je potrebna tudi transfuzija. Zdravljenje nam pogosto otežujejo sekundarne poškodbe prizadetih organov.
Preventiva
Osnovni preventivni ukrep pri širjenju leptospiroze je učinkovita deratizacija (zatiranje glodavcev), saj so le-ti glavni vir okužb. Izjemnega pomena pa je tudi redno ceplenje psov. Mladičke prvič cepimo po dopolnjenem 7. tednu starosti, ceplenje ponovimo čez 3 – 4 tedne, nato pa cepljenje obnavljamo vsako leto. Na območjih, kjer so okužbe pogostejše oz. verjetnejše, oz. pri psih, ki so okužbam bolj podvrženi (npr. lovski psi), se svetuje celo 2x letno cepljenje.
Zapisala: Nuša Schumet, DVM
