Zajedavci

Ko sneg skopni in postaja vse topleje, se pri psih in mačkah lahko pojavijo zunanji zajedavci, ki skrbnikom povzročajo veliko nevšečnosti.
Najpogostejši zajedavci v Sloveniji so klopi in bolhe, pojavljajo pa se tudi garje in uši. Zaradi vse toplejšega podnebja je pri nas vedno več komarjev, ki so okuženi s srčno glisto (Dirofilaria immitis), v sosednjih državah pa se pojavljajo tudi peščene muhe, ki prenašajo zajedavca iz rodu Leishmania.

Urška Petek, DVM, Šolska veterinarska ambulanta

Problematika prostoživečih mačk

 Prav gotovo ste že opazili zapuščene mačke, jih celo nahranili ali jim pomagali. T. i. prostoživeče mačke pri nas niso nikakršna redkost. Gre za mačke, ki so potomke udomačenih in zapuščenih mačk, nimajo lastnika in živijo prosto v okolici. Za njihov obstoj smo odgovorni ljudje oziroma neodgovorno lastništvo (zavržene živali, nenadzorovano razmnoževanje …). Ne najdemo jih le v urbanem okolju, temveč tudi na podeželju. Običajno se združujejo v kolonije, ki lahko štejejo tudi več deset mačk.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Poletne pasje tegobe

Poletje je lahko za vas in vašega štirinožnega ljubljenčka čudovit čas za preživljanje skupnih trenutkov v naravi, ob vodi in ob raznih aktivnostih, ki si jih v drugih letnih časih težko oz. ne moremo privoščiti. Vendar pa nikakor ne smemo pozabiti, da poletje ne prinaša le užitkov, temveč tudi kopico težav, ki se jim kot skrbni in ozaveščeni lastniki zlahka izognemo.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Zakaj sterilizirati oziroma kastrirati?

Preden preidemo k sami sterilizaciji oz. kastraciji mačk, je pomembno, da opišemo njihov spolni ciklus. Mačke so sezonsko poliestrične živali, torej imajo več zaporednih spolnih ciklusov v nekem obdobju. Spolni ciklus mačk je pod velikim vplivom svetlobe in posledično delovanjem hormona melatonina, ki ga izloča češarika. Če so mačke izpostavljene dnevni svetlobi dalj časa (okoli 14 ur dnevno), se gonitev lahko pojavlja v 4- do 30-dnevnih intervalih, če vmes ne pride do ovulacije. Pri mačkah je ovulacija sprožena s paritvijo, pri nekaterih pa se lahko sproži spontano.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Zdravje in oskrba pasjega mladiča

Čestitamo! Postali ste lastnik malega pasjega nadobudneža. V vaših očeh je ta mala kepica že sedaj daleč najlepša in najpametnejša. Ne smete pa pozabiti, da ste za zdravje, vzgojo in dobro počutje svojega psa odgovorni prav vi.

Zelo pomembno je, da mladička čim prej po tem, ko ga prinesete domov, pripeljete na pregled k veterinarju. Ta bo psa pregledal in vam svetoval o odpravljanju notranjih in zunanjih zajedavcev, o preventivnih cepljenjih, pravilni negi in oskrbi mladega psa.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Skeletno-mišični sistem psa

Pasji skeletni sistem oblikujejo kosti, ki so med seboj povezane s sklepi. Na kosti se vpenjajo skeletne mišice in skupaj oblikujejo skeletno-mišični sistem, ki daje telesu obliko, oporo, varuje notranje organe in omogoča premikanje telesa. Sestavljen je iz 319 do 321 kosti (odvisno od dolžine repa) in več sto mišic.

Nuša Schumet, dr. vet. med

Najpogostejše poškodbe in obolenja mišično-skeletnega sistema pri psih

Večina poškodb oz. obolenj mišično-skeletnega sistema ima za posledico šepanje, s katerim se je srečala že večina lastnikov psov. Šepanje je zelo nespecifičen simptom, povzročajo pa ga lahko genetske ali infekcijske bolezni, poškodbe kosti, vezi, sklepov ali mišic, obolenja oz. poškodbe živcev, možganov … Osredotočili se bomo le na nekaj najpogostejših vzrokov šepanja, ki so posledica poškodb oz. obolenj mišièno-skeletnega sistema.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Mačji AIDS (FIV)

Gre za nalezljivo virusno bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (Feline Immunodeficiency Virus; mačji virus imunske pomankljivosti). Bolezen je podobna človeškemu AIDS-u, vendar FIV človeku ni nevaren, saj gre za vrstno specifično okužbo.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Encefalitozoonoza pri kuncih

Encefalitozoon cuniculi oz. E. Cuniculi je parazit, ki sodi med mikrosporidije. Zajedavca, ki so ga prvič opisali že leta 1922, so pogosto našli laboratorijskih kuncih. Ker so kunci vedno bolj priljubljeni kot hišni ljubljenci tudi pri nas, je prav, da so skrbniki seznanjeni z boleznijo, ki jo ta zajedavec povzroča – z encefalitozoonozo.

Urška Petek, DVM, Šolska veterinarska ambulanta

Leptospiroza

Leptospiroza je nalezljiva, bakterijska bolezen, ki je razširjena praktično po celem svetu. Bolezen povzroča bakterija Leptospira interrogans, ki je spiralasto zavita. Znotraj vrste najdemo mnogo podvrst – serovarov bakterije.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Veseli december, brez petard

December je mesec, ko smo bolj sproščeni, uživamo v druženju, v sprehodih po okrašenih mestih ter večernih zabavah. Vse to nemalokrat spremljajo poki pirotehničnih izdelkov. Za številne živali pa so praznični dnevi polni stresa, strahu in nervoze, saj se pokov zelo bojijo. Pogosto se zgodi, da pes na sprehodu pobegne in tak sprehod se lahko konča tragično.

Urška Petek, DVM, Šolska veterinarska ambulanta

Kunci in skrb zanje

V zadnjem času postajajo kunci vse bolj priljubljeni hišni ljubljenčki. Kljub temu pa ljudje o njih in njihovi oskrbi vedo sorazmerno malo in jih vztrajno zamenjujejo z zajci. Gre za dve različni živalski vrsti, ki pa sodita v isti red in družino. Hišni kunci so domače živali in izvirajo iz evropskega divjega kunca, sicer pa poznamo tudi divje vrste kuncev. Zajci niso udomačene živali in jih je prepovedano zadrževati v ujetništvu.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Psi pozimi

Prav tako kot poletje tudi ostra zima lahko povzroča psom določene težave. Dejstvo je, da se moramo skrbniki prilagoditi vsakemu letnemu času in poskrbeti, da bodo naši ljubljenci ostali zdravi in veseli, ne glede na to, ali zunaj padajo snežinke, mokre dežne kaplje, piha močan veter ali žge vroče sonce.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Psi in šport

V zadnjih letih postajajo t. i. pasji športi vedno bolj popularni in njihov razvoj je vse večji tudi v Sloveniji. Gibanje je pomemben del pasjega življenja in če istočasno sodeluje še lastnik, je še toliko bolj zanimivo. V tem članku se bomo posvetili predvsem športom, pri katerih sta fizično aktivna tako človek kot pes (npr. canicross – tek s psom, bikejoring – pes in kolesar, rollerjoring – pes in vodnik na rolerjih, skijoring – pes in vodnik na tekaških smučeh …).

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Doping pri športnih psih

O dopingu govorimo, ko športniki uporabijo bodisi substanco ali metodo, ki ima tako fizične kot psihične vplive ter povečuje njihove zmogljivosti in dosežke. Te substance oz. metode so potencialno nevarne športnikovemu zdravju. Doping pomeni tudi odkritje nedovoljene snovi v športnikovem telesu ali pa odkritje uporabe metode, ki se nahaja na tako imenovani doping listi.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Protokol za odpravljanje notranjih zajedavcev pri psih in mačkah

Najpogostejši simptomi invadiranosti z notranjimi zajedavci: driska (lahko s primesjo krvi), izguba telesne teže kljub dobremu apetitu, pusta dlaka, gliste v blatu, apatičnost, nepojasnjen kašelj in bruhanje.

Za odpravljanje notranjih zajedavcev je na voljo več preparatov v obliki: tablet, paste, sirupa, kožnih kapljic oz. ampul …

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Mačja levkoza (FeLV – Feline Leukemia Virus)

Gre za pogosto in zelo nalezljivo bolezen, ki je razširjena po celem svetu. Bolezen povzroča virus FeLV (Feline Leukemia Virus), ki spada med Retroviruse, prav tako kot virus HIV (povzročitelj AIDSa pri ljudeh) in virus FIV (povzročitelj mačjega AIDSa).

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Ustna higiena pri psih in mačkah

Dobra ustna higiena je predpogoj za zdravo zobovje in dobro kakovost življenja vašega ljubljenca. Večina lastnikov se sploh ne zaveda, da redno čiščenje zob prispeva k zmanjšanemu nastajanju mehkih zobnih oblog in posledično k precej manjšemu nastanku zobnega kamna ter periodontalne bolezni.

Nuša Schumet, dr. vet. med.

Mačja kuga – Panlevkopenija mačk

Mačja kuga (tudi mačja panlevkopenija, mačja parvoviroza) je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Povzroča jo mačji parvovirus (FPV).

Nuša Schumet, dr. vet. med., Blaž Vrtačnik, dr. vet. med., Ambrožič Aljaž, 4.VE