Problematika

prostoživečih mačk

 Prav gotovo ste že opazili zapuščene mačke, jih celo nahranili ali jim pomagali. T. i. prostoživeče mačke pri nas niso nikakršna redkost. Gre za mačke, ki so potomke udomačenih in zapuščenih mačk, nimajo lastnika in živijo prosto v okolici. Za njihov obstoj smo odgovorni ljudje oziroma neodgovorno lastništvo (zavržene živali, nenadzorovano razmnoževanje …). Ne najdemo jih le v urbanem okolju, temveč tudi na podeželju. Običajno se združujejo v kolonije, ki lahko štejejo tudi več deset mačk.

Poletne pasje

tegobe

Poletje je lahko za vas in vašega štirinožnega ljubljenčka čudovit čas za preživljanje skupnih trenutkov v naravi, ob vodi in ob raznih aktivnostih, ki si jih v drugih letnih časih težko oz. ne moremo privoščiti. Vendar pa nikakor ne smemo pozabiti, da poletje ne prinaša le užitkov, temveč tudi kopico težav, ki se jim kot skrbni in ozaveščeni lastniki zlahka izognemo.

Zakaj sterilizirati

oziroma kastrirati?

Preden preidemo k sami sterilizaciji oz. kastraciji mačk, je pomembno, da opišemo njihov spolni ciklus. Mačke so sezonsko poliestrične živali, torej imajo več zaporednih spolnih ciklusov v nekem obdobju. Spolni ciklus mačk je pod velikim vplivom svetlobe in posledično delovanjem hormona melatonina, ki ga izloča češarika. Če so mačke izpostavljene dnevni svetlobi dalj časa (okoli 14 ur dnevno), se gonitev lahko pojavlja v 4- do 30-dnevnih intervalih, če vmes ne pride do ovulacije. Pri mačkah je ovulacija sprožena s paritvijo, pri nekaterih pa se lahko sproži spontano.

Zdravje in oskrba pasjega mladiča

Čestitamo! Postali ste lastnik malega pasjega nadobudneža. V vaših očeh je ta mala kepica že sedaj daleč najlepša in najpametnejša. Ne smete pa pozabiti, da ste za zdravje, vzgojo in dobro počutje svojega psa odgovorni prav vi.

Zelo pomembno je, da mladička čim prej po tem, ko ga prinesete domov, pripeljete na pregled k veterinarju. Ta bo psa pregledal in vam svetoval o odpravljanju notranjih in zunanjih zajedavcev, o preventivnih cepljenjih, pravilni negi in oskrbi mladega psa.

Skeletno-mišični sistem psa

Pasji skeletni sistem oblikujejo kosti, ki so med seboj povezane s sklepi. Na kosti se vpenjajo skeletne mišice in skupaj oblikujejo skeletno-mišični sistem, ki daje telesu obliko, oporo, varuje notranje organe in omogoča premikanje telesa. Sestavljen je iz 319 do 321 kosti (odvisno od dolžine repa) in več sto mišic.

Nuša Schumet, dr. vet. med

Najpogostejše poškodbe in obolenja mišično-skeletnega sistema pri psih

Večina poškodb oz. obolenj mišično-skeletnega sistema ima za posledico šepanje, s katerim se je srečala že večina lastnikov psov. Šepanje je zelo nespecifičen simptom, povzročajo pa ga lahko genetske ali infekcijske bolezni, poškodbe kosti, vezi, sklepov ali mišic, obolenja oz. poškodbe živcev, možganov … Osredotočili se bomo le na nekaj najpogostejših vzrokov šepanja, ki so posledica poškodb oz. obolenj mišièno-skeletnega sistema.

MAČJI AIDS (FIV)

Gre za nalezljivo virusno bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (Feline Immunodeficiency Virus; mačji virus imunske pomankljivosti). Bolezen je podobna človeškemu AIDS-u, vendar FIV človeku ni nevaren, saj gre za vrstno specifično okužbo.

Kunci in

skrb zanje

V zadnjem času postajajo kunci vse bolj priljubljeni hišni ljubljenčki. Kljub temu pa ljudje o njih in njihovi oskrbi vedo sorazmerno malo in jih vztrajno zamenjujejo z zajci. Gre za dve različni živalski vrsti, ki pa sodita v isti red in družino. Hišni kunci so domače živali in izvirajo iz evropskega divjega kunca, sicer pa poznamo tudi divje vrste kuncev. Zajci niso udomačene živali in jih je prepovedano zadrževati v ujetništvu.

Psi

pozimi

Prav tako kot poletje tudi ostra zima lahko povzroča psom določene težave. Dejstvo je, da se moramo skrbniki prilagoditi vsakemu letnemu času in poskrbeti, da bodo naši ljubljenci ostali zdravi in veseli, ne glede na to, ali zunaj padajo snežinke, mokre dežne kaplje, piha močan veter ali žge vroče sonce.

Psi in

šport

V zadnjih letih postajajo t. i. pasji športi vedno bolj popularni in njihov razvoj je vse večji tudi v Sloveniji. Gibanje je pomemben del pasjega življenja in če istočasno sodeluje še lastnik, je še toliko bolj zanimivo. V tem članku se bomo posvetili predvsem športom, pri katerih sta fizično aktivna tako človek kot pes (npr. canicross – tek s psom, bikejoring – pes in kolesar, rollerjoring – pes in vodnik na rolerjih, skijoring – pes in vodnik na tekaških smučeh …).

Doping pri športnih psih

O dopingu govorimo, ko športniki uporabijo bodisi substanco ali metodo, ki ima tako fizične kot psihične vplive ter povečuje njihove zmogljivosti in dosežke. Te substance oz. metode so potencialno nevarne športnikovemu zdravju. Doping pomeni tudi odkritje nedovoljene snovi v športnikovem telesu ali pa odkritje uporabe metode, ki se nahaja na tako imenovani doping listi.

Protokol za odpravljanje notranjih zajedavcev pri psih in mačkah

Najpogostejši simptomi invadiranosti z notranjimi zajedavci: driska (lahko s primesjo krvi), izguba telesne teže kljub dobremu apetitu, pusta dlaka, gliste v blatu, apatičnost, nepojasnjen kašelj in bruhanje.

Za odpravljanje notranjih zajedavcev je na voljo več preparatov v obliki: tablet, paste, sirupa, kožnih kapljic oz. ampul …

MAČJA LEVKOZA (FeLV – Feline Leukemia Virus)

Gre za pogosto in zelo nalezljivo bolezen, ki je razširjena po celem svetu. Bolezen povzroča virus FeLV (Feline Leukemia Virus), ki spada med Retroviruse, prav tako kot virus HIV (povzročitelj AIDSa pri ljudeh) in virus FIV (povzročitelj mačjega AIDSa).

USTNA HIGIENA PRI PSIH IN MAČKAH

Dobra ustna higiena je predpogoj za zdravo zobovje in dobro kakovost življenja vašega ljubljenca. Večina lastnikov se sploh ne zaveda, da redno čiščenje zob prispeva k zmanjšanemu nastajanju mehkih zobnih oblog in posledično k precej manjšemu nastanku zobnega kamna ter periodontalne bolezni.

MAČJA KUGA – PANLEVKOPENIJA MAČK

 Mačja kuga (tudi mačja panlevkopenija, mačja parvoviroza) je akutna virusna bolezen mačk, za katero so značilni nenaden izbruh, depresija, povišana telesna temperatura, bruhanje, driska, močna dehidracija in visoka smrtnost. Povzroča jo mačji parvovirus (FPV).
Nuša Schumet, dr. vet. med.
Blaž Vrtačnik, dr. vet. med.
Ambrožič Aljaž, 4.VE