Čestitamo! Postali ste lastnik malega pasjega nadobudneža. V vaših očeh je ta mala kepica že sedaj daleč najlepša in najpametnejša. Ne smete pa pozabiti, da ste za zdravje, vzgojo in dobro počutje svojega psa odgovorni prav vi.
Zelo pomembno je, da mladička čim prej po tem, ko ga prinesete domov, pripeljete na pregled k veterinarju. Ta bo psa pregledal in vam svetoval o odpravljanju notranjih in zunanjih zajedavcev, o preventivnih cepljenjih, pravilni negi in oskrbi mladega psa.
ZDRAVJE PASJEGA MLADIČKA
– ZAŠČITNA CEPLJENJA
Zaščitna cepljenja ščitijo psa pred najpogostejšimi kužnimi boleznimi (kužni kašelj, parvoviroza, pasja kuga, leptospiroza in kužno vnetje jeter). Mladiča se prvič cepi med 6. in 8. tednom starosti, nato se cepljenje ponovi čez 3–4 tedne in nato po potrebi oz. presoji veterinarja še tretjič, prav tako v razmiku 3–4 tednov od drugega cepljenja. Odgovorni rejci običajno poskrbijo, da so mladiči iz njihove vzreje pred odhodom v nov dom že vsaj enkrat cepljeni proti kužnim boleznim. Tovrstno cepljenje ni obvezno, je pa izjemno priporočljivo zaradi varovanja zdravja vašega štirinožca in tudi vašega zdravja (za leptospirozo lahko zbolijo tudi ljudje).
V Sloveniji pa je obvezno cepljenje proti steklini za vse pse, starejše od treh mesecev, ki ga je potrebno obnavljati letno prva 3 leta pasjega življenja, nato pa vsako drugo ali tretje leto oz. po navodilu proizvajalca določenega cepiva.
– MIKROČIPIRANJE
Običajno se mlade pse ob prvem cepljenju tudi mikročipira. Mikročip se vstavi pod kožo na levo stran vratu. Velik je nekaj milimetrov in ima svojo edinstveno petnajstmestno številko, ki jo lahko odčitamo s posebnimi čitalci.
– POTNI LIST ZA HIŠNE ŽIVALI
Potni list za hišne živali je obvezen za vsakega psa. V njem so zabeleženi podatki o psu in njegovem lastniku, številka mikročipa in podatki o cepljenju. Služi kot dokument za prečkanje meje in kot knjižica o cepljenju.
– CENTRALNI REGISTER PSOV
Vse pse je potrebno vpisati v Centralni register psov (CRPsi), ki deluje podobno kot centralni register prebivalstva. V njem so zbrani podatki o psu in lastniku. Lastnik je dolžan obvestiti veterinarja, če pride do kakršnihkoli sprememb podatkov glede psa (pobeg, pogin …) oz. lastnika (zamenjava lastništva, selitev, zamenjava telefonske številke …).
– ODPRAVLJANJE NOTRANJIH ZAJEDAVCEV
Pasji mladički so zelo pogosto okuženi z glistami, ki jih lahko dobijo že od svoje mame (preko krvnega obtoka, med brejostjo ali s sesanjem) ali kasneje, ko raziskujejo okolico in pojedo vse mogoče stvari. Mladiči, okuženi z glistami, so lahko povsem brez specifičnih znakov, nekateri pa imajo napet trebušček, drisko in so slabotni.
Pomembno je, da mladičku redno dajemo sredstva proti notranjim zajedavcem (v obliki paste ali tablet) po navodilu veterinarja. Črevesne zajedavce je treba odpraviti tudi nekaj dni pred vsakim cepljenjem, saj njihova prisotnost zavira nastajanje odpornosti na podlagi vnesenega cepiva. Pri odraslih psih pa notranje zajedavce odpravljamo na 3̶ 4 mesece.
– ODPRAVLJANJE ZUNANJIH ZAJEDALCEV
Najpogostejši zunanji zajedavci pri psih so bolhe in klopi. Zaradi samega zdravja in dobrobiti živali je pomembno, da jih redno odpravljamo. Na voljo so različne ampule, tablete, ovratnice, insekticidni posipi in pršila. Pred nanosom se posvetujte z veterinarjem in se prepričajte, da nanašate ustrezno sredstvo glede na starost, težo, pasmo in občutljivost svojega psa. Pri odpravljanju bolh ne smemo pozabiti temeljito očistiti ležišča, ute, pesjaka in prostorov, kjer se pes zadržuje. Le 5 % bolh se nahaja na sami živali, ostalih 95 % pa najdemo v okolici. Na voljo so tudi zelo učinkovita insekticidna pršila za okolico. Če na psu najdete že prisesanega klopa, ga odstranite s posebno pinceto. Klopa stisnete med klešče pincete čim bližje koži in vrtite v nasprotni smeri urinega kazalca, dokler klop ne odpade. Vse klope, ki jih najdemo na psu (tudi če še niso prisesani), je potrebno uničiti, sicer predstavljajo nevarnost za druge živali in ljudi.
– SKRB ZA ZDRAVO ZOBOVJE
Mlečno zobovje izraste pri psu med 1. in 2. mesecem starosti, vendar gre za precejšnja individualna in pasemska odstopanja. Kmalu po tem, ko je mlečno zobovje izraslo, sledi menjava s stalnim. Zadnji stalni zob izraste nekje med 6. in 7. mesecem starosti. Pri pasjih mladičkih, še zlasti pri majhnih in pritlikavih pasmah, mlečni zobje pogosto ne izpadejo ob primernem času. Takrat govorimo o zaostalem mlečnem zobovju. Velja pravilo, da moramo mlečne zobe čim prej izdreti, če so ustrezni stalni zobje že navzoči.
Dobro zdravstveno stanje ustne votline je izjemno pomembno za zdravje vašega psa. Z ustno higieno je treba pričeti čim prej, najkasneje v fazi menjave mlečnih zob s stalnimi (pri starosti ok. 3 mesecev). Priskrbite si zobno ščetko in zobno pasto za pse (zobna pasta za ljudi ni primerna, saj draži pasji želodec). Zobe moramo čistiti enkrat dnevno. Na voljo pa so tudi drugi pripomočki, kot so kosti za žvečenje, posebni briketi, ki preprečujejo nastajanje zobnih oblog in pomagajo ohranjati svež dah, premazi za zobe, posebne pasje igrače … Pripomočki so učinkoviti, vendar le v kombinaciji s ščetkanjem. Ko se na zobovju enkrat pojavi zobni kamen, ga z zobno ščetko ne moremo več odstraniti in takrat se odločamo za t. i. ultrazvočno čiščenje. Kopičenje zobnih oblog sicer vodi do nastanka parodontalne bolezni in posledično izgube zob.
– PREHRANA PASJEGA MLADIČA
Pasje mladičke do starosti 3 mesecev praviloma hranimo 4- do 5-krat na dan, v starosti 3–6 mesecev pa 3-krat na dan. Kasneje preidemo na hranjenje 2-krat dnevno in tako nadaljujemo celo pasje življenje. Nekateri lastniki hranijo svoje ljubljence samo 1-krat na dan, vendar tak režim hranjenja pri psih velikih pasem ni priporočljiv zaradi nevarnosti zasuka želodca. Pomembno je, da mlade pse vsaj do starosti 1 leta hranimo s pasjo hrano, namenjeno pasjim mladičem. Kvalitetna briketirana hrana vsebuje vse hranilne snovi, ki so potrebne za rast in razvoj pasjega mladiča. Pasjo hrano kupujte izključno v specializiranih trgovinah ali pri veterinarju. Količina hrane, ki naj bi jo pes zaužil, je odvisna od starosti, velikosti in aktivnosti psa. Na embalaži pasje hrane najdemo tabele in navodila za doziranje, ki pa so okvirna. Doma pripravljena hrana in hrana v pločevinkah je za pse manj primerna oziroma težko zagotovimo, da bo pes z njo zaužil vse potrebne vitamine, minerale ter hranilne snovi v pravilnem razmerju. Če se vseeno odločite, da boste svojemu psu nudili kuhano hrano, se prej posvetujte z veterinarjem. Na novo hrano psa navajamo postopoma. Vsak dan mu v običajno hrano vmešamo nekaj nove in se tako izognemo morebitnim prebavnim motnjam. Ne pozabite na čisto in svežo vodo, ki jo mora imeti pes ves čas na voljo.
Nuša Schumet, dr. vet. med.
