VELIKI ŠKURH (NUMENIUS ARQUATA)
Veliki škurh spada med najbolj ogrožene ptice in v Sloveniji stalno gnezdi le na Ljubljanskem barju. Je največja evropska ptica iz reda pobrežnikov. Razširjena je po vsej Evropi, kjer živi po grobih ocenah od 220 000 do 360 000 parov. Slovenija je na obrobju njegovega naselitvenega območja, saj južneje ne gnezdi.
Velik je dobrega pol metra, ima dolge noge, progasto sivorjavo perje in zelo dolg, navzdol zakrivljen kljun. Samec je navadno malce manjši od samice in ima krajši kljun, drugače pa med njima ni večjih razlik. Veliki škurh se najraje zadržuje na vlažnih travnikih. Všeč so mu odprta območja, kjer ni veliko skrivališč za plenilce. Pri hrani ni izbirčen; teknejo mu deževniki, žuželke, polži, dvoživke, manjše ribe, mlade ptice, majhni glodavci, jagode, semena in drugo.
Škurh največkrat prebiva na travnikih, kjer se s svojim dolgim kljunom, ki ga zabada v mehko blato, prehranjuje, pari in skrbi za zarod. Kot druge travniške ptice tudi veliki škurh gnezdi na tleh, kjer si samec in samica uredita gnezdo v vdolbini obloženi s suho travo in perjem. Jajca valita oba približno štiri tedne. Tudi za mladiče skrbita oba, čeprav so ponekod opazili, da je samica zapustila mladiče prej kot samec. Mladiči so begavci in začnejo kmalu po izvalitvi sami iskati hrano.
Veliki škurhi začnejo na Ljubljanskem barju gne- zditi v drugi polovici aprila. Odrasle ptice kmalu po gnezditvi odletijo, mladiči pa ostanejo vse do poznega poletja. Najpomembnejše prezimovali- šče velikih škurhov v severnem Jadranu je območje ob izlivu reke Soče, pri nas pa redno prezimujejo na Obali. Na Ljubljansko barje se vrnejo konec februarja ali v začetku marca.
Število velikih škurhov se v zadnjih desetletjih zmanjšuje. Na to vpliva več dejavnikov. Vlažne travnike izsušujejo in gnojijo, zato je trava ob gnezdenju včasih že previsoka. Travnike danes kosijo prej, kot so jih nekoč, zato precej gnezd pokosijo. K zmanjševanju števila velikih škurhov na Ljubljanskem barju precej prispeva tudi zaraščanje in nemir v različnih oblikah – od novih gradenj do čedalje večjega števila sprehajalcev in spuščenih psov.
