Zaradi boljše veterinarske oskrbe, kvalitetne prehrane in boljših življenjskih pogojev psi doživijo višjo starost, kot so jo pred desetletji. Pri starejših psih se pogosto pojavljajo določene bolezni, ki jih skrbniki marsikdaj spregledajo oz. zanemarijo, misleč, da je to popolnoma normalen proces staranja.

Na kaj moramo biti posebej pozorni pri vseh psih, starejših od osem let, ko jih pričnemo obravnavati kot seniorje oz. starejše pse?

  1. Artritis

Artritis oz. vnetje sklepov lahko prizadene enega ali več njih. Je neozdravljiva bolezen, pogosto se pojavi pri starejših psih, predisponirani so predstavniki večjih pasem in debele živali.
Vzroki za artritis so različni:

– prirojene napake,
– prevelike obremenitve sklepov,
– motnje imunskega sistema,
-infekcijske bolezni,
-displazije.

Artritis se kaže kot oteženo vstajanje in leganje, šepanje, obotavljanje pred stopnicami in skoki v avto ali na kavč, lizanje obolelega sklepa, zmanjšana intenzivnost gibanja.

Kaj lahko storimo?
Po postavljeni diagnozi z rentgenskim slikanjem lahko bolečino lajšamo z analgetiki in kortikosteroidi ali z akupunkturo, pri obnovi hrustanca lahko pomagajo prehranski dodatki z glukozaminom in hondroitinom. Simptome lahko lajšamo tudi s fizioterapijo, kiropraktiko in z vzdrževanjem primerne telesne teže.

  1. Demenca

Tudi pri psih se, tako kot pri ljudeh, lahko s starostjo pojavi demenca ali kognitivna disfunkcija. Po raziskavah naj bi 25 % psov nad 10. letom starosti kazalo vsaj en simptom staranja možganov, pogostejša pa je pri srednjih oz. večjih psih.

Kako prepoznamo demenco?

Značilnih je 5 znakov:

1 Izguba orientacije – spremembe v obnašanju, hodijo na nenavadna mesta v hiši, kjer se drugače niso zadrževali, se izgubijo v hiši.

2 Spremenjeni odnosi z družinskimi člani–navadno se intenzivnost druženja zmanjša, lahko pa si želijo več bližine, so bolj navezani, dogaja se, da svojih skrbnikov pozdravijo več ob prihodu domov.

  1. Spremembe v spalnih navadah – psi lahko spijo podnevi in so pokonci ponoči.
  2. Uriniranje/blatenje v hiši oz. stanovanju – kljub temu da so bili prej sobno čisti, se lahko prične dogajati, da ne zmorejo več zadrževati urina oz. blata.
  3. Spremembe v aktivnosti – psi postanejo bolj umirjeni ali bolj plašni, nervozni, lahko se pojavi dlje časa trajajoče lajanje.

Z izbiro primernih aktivnosti lahko vzdržujemo mentalno kondicijo pozno v starost. Priporoča se  delo z nosom – kinološka disciplina, s katero psu dvigujemo samozavest in večamo sposobnost koncentracije, hkrati pa mu nudimo edinstveno psihofizično zaposlitev, ki ga ohranja zdravega in v kondiciji. Lahko mu po stanovanju skrivamo igrače, ki jih mora iskati, sprehode prilagodimo aktivnosti psa, pustimo mu, da prevoha vse, kar si želi. Primerna oblika aktivnosti je plavanje, saj manj obremenjuje sklepe.

Terapija

Vaš veterinar lahko predpiše tablete, ki poskrbijo za izboljšano prekrvljenost možganov ter boljšo oskrbo s kisikom. Obstajajo pa tudi prehranski dodatki, ki vsebujejo različne učinkovine (SAMe, Ginko biloba, vitamin E), s katerimi ohranjamo funkcijo možganov.

  1. Kronična odpoved ledvic

Tudi odpoved ledvic se pogosto pojavi pri starejših psih. Ledvice so pomembne za filtriranje krvi,

uravnavajo ravnovesje vode in elektrolitov, krvni tlak, v njih nastajajo hormoni, ki skrbijo za nastanek rdečih krvnih celic … Odpoved ledvic se pojavi, ko je ena ali več funkcij oslabljenih. Na žalost se klinični znaki pokažejo šele, ko je okvarjenih že 75 % ledvic.
Kronična odpoved ledvic se torej lahko pojavi zaradi starosti, pogostejša je pri nemških ovčarjih, bulterierjih, angleških koker španjelih in samojedih, lahko pa je posledica glomerulonefritisa, infekcije ledvic, ledvičnih kamnov, obstrukcije sečnice, infekcijskih bolezni (leptospiroza), tumorjev …

Zgodnji znaki so povečano pitje in uriniranje, kasneje pa se pojavijo še dehidracija, letargija, zmanjšan apetit, bruhanje, izguba teže, smrad iz gobca, blede sluznice.

Že ob prvih znakih je potreben obisk veterinarja, kjer bodo opravili klinični pregled, preiskavo krvi ter urina in po potrebi ultrazvočni pregled. Terapija je zagotovitev dietne prehrane, zadostna hidracija ter podporna terapija po potrebi. Kronične ledvične odpovedi se ne da pozdraviti, lahko jo le upočasnimo.

  1. Zobna nega

Parodontalna bolezen (bolezen obzobnih tkiv) je najpogostejša bolezen ustne votline pri psih in prizadene večino starejših psov, pogostejša je pri predstavnikih manjših pasem. Če je ne zdravimo, povzroča hudo nelagodje. Redni pregledi ustne votline so tako izjemnega pomena, ne samo v starosti, ampak že pri mlajših psih.
Znaki obolenja so zadah iz gobca, krvaveče dlesni, zobni kamen ter majavi zobje. Lahko se pojavi tudi oteklina obraza. Če so na zobeh že prisotne zobne obloge, je potrebna veterinarska oskrba: čiščenje zob v splošni anesteziji. Le tako se lahko odstrani ves zobni kamen in oceni, ali je potrebno prizadet zob tudi izdreti. Parodontalna bolezen ima lahko tudi sistemski učinek, saj lahko skozi poškodovana tkiva bakterije vdirajo v krvni obtok.
Naj vas starost psa ne odvrne od tega, da poskrbite za ustrezno zobno higieno. Pred samim zobnim posegom je treba preveriti krvno sliko, morebiti tudi delovanje srca, veterinarska ekipa pa bo starosti psa prilagodila anestezijo in poskrbela, da bo poseg potekal varno. Večina skrbnikov psov, ki so se odločili za zobni poseg, je povedala, da so psi po posegu veliko bolj igrivi, kar kaže na to, da pri zobnih težavah psi čutijo bolečino, ki se odraža v njihovem počutju. Pomembno pa je, da po zobnem posegu doma vzdržujemo primerno higieno z vsakodnevnim ščetkanjem zob.

  1. Slepota

Mnogo skrbnikov starejših psov sčasoma doživi, da njihovi pasji prijatelji oslepijo. Slepota je lahko posledica več bolezni, med drugim najpogosteje sladkorne bolezni in kronične ledvične odpovedi.

Pri sladkorni bolezni pride do katarakte kar pri 75% psov v 9 mesecih po postavitvi diagnoze, včasih pa kar čez noč. Če se ne zdravi, pride do glavkoma (povečanega pritiska v očesu), lahko na obeh očesih – v tem primeru je potrebna odstranitev le-teh.  Če se pojavi katarakta, čim prej obiščite oftalmologa. Povišan krvni tlak kot posledica kronične ledvične odpovedi lahko povzroči odstop mrežnice, kar lahko vodi v slepoto.

Redkejši razlog za slepoto je SDARS (Sudden Acquired Retinal Degeneration Syndrome), ki je pogost pri samicah manjših pasem psov (jazbečarji, miniaturni šnavcerji, mopsi, maltežani …) Pri tem degenerativnem sindromu se pojavi nenadno odmiranje celic mrežnice. Vzrok ni znan, zato je tudi odziv na terapijo slab.

Oslepeli psi se bodo najprej zaletavali v stvari, v stene, dokler ne bodo natančno spoznali razporeditve prostorov in stvari. Pri slepih psih je pomembno, da čim manj premikamo pohištvo, saj jih to zmede. Skrbimo za njihovo varnost, tako da naj bodo na sprehodu in v neznanem okolju vedno na povodcu. Večina skrbnikov, ki živijo s slepimi psi, pa poroča, da se psi izjemno lepo prilagodijo na slepoto in imajo kvalitetno življenje.

  1. Gluhost

V starosti lahko pride do degeneracije živcev, kar se odraža v izgubi sluha. Najprej psi ne slišijo srednjih in visokih frekvenc, sčasoma pa tudi nižjih. Skrbniki začetno izgubo sluha napak interpretirajo kot vedenjsko težavo in je ne prepoznajo, dokler ni popolna. Če boste opazili, da pes postaja manj odziven, posumite na težave s sluhom in obiščite veterinarja, da izključite druge vzroke za to, kot so bolezni ušesnega kanala – novotvorbe, tujki ali infekcija. Ko se izguba sluha stopnjuje, psa navadite na komunikacijo s signali roke. Ta se dobro obnese, saj so psi navajeni komunicirati s telesno govorico.

  1. Rak

Tudi pri psih so rakasta obolenja vse pogostejša. Različne vrste povzročajo raznolike klinične znake, zato se ob vsakem odstopanju od normalnega vedenja obrnite na veterinarja. Po telesu se pogosto pojavijo različne bulice, sicer največkrat benigne, razni lipomi ali bradavice, ki ne potrebujejo kirurške odstranitve, dokler psa ne motijo. Druga zgodba pa je pri malignih tvorbah, ki potrebujejo agresivnejši pristop zdravljenja.

  1. Inkontinenca

Urinarna inkontinenca pomeni, da pes izgubi kontrolo nad uriniranjem. Pojavlja se pri psih različnih starosti, spola in pasem, pogosteje pa se pojavi pri srednje starih in starejših steriliziranih psičkah, težjih od 15 kg. Najpogosteje je vzrok oslabljena mišica sfinktra, ki obdaja sečnico, lahko pa so vzrok tudi vnetje sečil, kamni v mehurju, poškodbe hrbtenice …
Skrbniki opazijo uhajanje urina, ko pes spi ali počiva. Psi imajo mokro dlako v okolici genitalij, se pretirano ližejo na tem področju, koža okrog genitalij je običajno rdeča in razdražena.

Zdravljenje je odvisno od vzroka, tako da ob težavah z inkontinenco nujno obiščite svojega veterinarja.

Zaradi vseh zgoraj naštetih bolezni v Šolski veterinarski ambulanti pri večjih psih po 8. letu starosti, pri manjših pa po 10. letu, priporočamo pregled krvi ter ultrazvočni pregled trebušne votline vsaj enkrat letno, saj z rednim pregledovanjem odkrijemo zgodnje stadije različnih bolezni. Po 12. letu pa tak pregled priporočamo na 6 mesecev.

Urška Petek, dr. vet. med.