December je mesec, ko smo bolj sproščeni, uživamo v druženju, v sprehodih po okrašenih mestih ter večernih zabavah. Vse to nemalokrat spremljajo poki pirotehničnih izdelkov. Za številne živali pa so praznični dnevi polni stresa, strahu in nervoze, saj se pokov zelo bojijo. Pogosto se zgodi, da pes na sprehodu pobegne in tak sprehod se lahko konča tragično.

Vemo, da psi slišijo nekajkrat boljše od nas, občutljivi so tako na jakost kot frekvenco zvoka. Že človek se običajno poka petard ustraši, čeprav ve, kaj se dogaja. Še huje je pri psih, ki jim je to popolnoma neznan in nerazumljiv pojav.

Pri psih se strah kaže kot pospešeno dihanje, nemir, živčnost, cviljenje, lajanje, lahko pride do uničevanja predmetov ali pobega. Zato da bi strah pred petardami odpravili, smo v teh predprazničnih dneh že prepozni. Desenzibilizacije na pok petard se moramo lotiti že mesece pred ”veselim” decembrom – to storimo tako, da psu predvajamo tako tih zvok poka, da se ga še ne prestraši. Postopoma glasnost poka povečujemo, vendar naj bo jakost vedno takšna, da se bo pes ob njej počutil prijetno in ga ne bo strah. Vsekakor se je pred pričetkom desenzibilizacije smiselno posvetovati z behavioristom oz. veterinarjem.

Kaj lahko storimo zdaj, ko smo za odpravljanje strahu prepozni?
Pomembno je, da se na sprehode odpravljamo v času, ko zunaj ne mečejo petard – večja verjetnost za to je podnevi. Izogibamo se krajem, kjer se srečujejo množice ljudi. Psa moramo vedno imeti na povodcu; četudi je drugače zelo ubogljiv in se ne oddalji od nas, se lahko v času poka tako prestraši, da zbeži. Za varnost najbolj poskrbimo, če imam psa s kvalitetnim povodcem pripetega tako na oprsnico kot ovratnico.

 Doma poskrbimo, da bo imel pes varno zavetje – navadno si izberejo manjši prostor, tja lahko postavimo kakšno dodatno ležišče. Psu lahko pripravimo pokrit boks, ki ga namestimo v najbolj miren prostor v stanovanju, vanj pa položimo mehko odejo, ki jo je prej priporočljivo popršiti s sprejem, ki vsebuje pomirjajoče feromone. Psa v boks ne zapiramo, ampak ga postopoma navajamo nanj, tako da mu vanj nastavljamo priboljške. Kadar sliši pok, ga nikoli ne tolažimo, saj s tem potrjujemo njegovo vedenje. Prav tako ga nikoli ne kaznujemo ali grajamo – psa je dejansko strah in ne ve, kaj se dogaja. Če želi biti v naši bližini, mu to seveda omogočimo.

Kar nekaj skrbnikov psov prisega na različne rastlinske pripravke na bazi baldrijana in drugih zelišč, ki pa jih moramo psu dajati že nekaj tednov pred pričetkom pokanja. Kadar je strah res izrazit in ne pomagata ne varno zavetje ne naša bližina, priporočamo obisk veterinarja, ki bo za psa pripravil zdravilo, da mu bomo olajšali počutje vsaj na najdaljšo noč v letu.

Resnično prosimo vse, ki nameravajo v teh dneh vreči kakšno petardo ali raketo, naj tega ne storijo. Raje naj denar, ki bi ga namenili za to, podarijo kateremu izmed slovenskih zavetišč za oskrbo psov in mačk, ki čakajo na tople domove.

Foto: Lara Puc

Urška Petek, DVM, Šolska veterinarska ambulanta