Gre za nalezljivo virusno bolezen mačk, ki jo povzroča virus FIV (Feline Immunodeficiency Virus; mačji virus imunske pomankljivosti). Bolezen je podobna človeškemu AIDS-u, vendar FIV človeku ni nevaren, saj gre za vrstno specifično okužbo.

Bolezen se prenaša s slino (ugrizi, medtem, ko mama mačka neguje svoje mladiče…), s spolnim kontaktom, mladički pa se preko pozitivne matere lahko okužijo tudi med brejostjo. Statistično so najbolj ogroženi zunaj živeči nekastrirani samci, ki se pogosto zapletejo v pretepe. Okužba je doživljenjska.

Po vstopu virusa v telo le-ta potuje v najbližje bezgavke in se tam začne razmnoževati v belih krvnih celicah. Nato se razširi v vse telesne bezgavke, ki se rahlo povečajo. Čez nekaj dni ali tednov sledi povišana telesna temperatura, število belih krvnih celic pa močno upade. Bolezen nastopi, ko virus uniči imunski sistem, kar pa lahko traja tudi več let. Obramba pred infekcijami je tako oslabljena, da bakterije, virusi in ostali mikroorganizmi, ki zdravih živali ne ogrožajo, povzročijo zelo resno infekcijo, ki lahko vodi celo v pogin.

Od okužbe do izbruha bolezni običajno preteče kar nekaj časa (lahko več let). Klinični znaki so dokaj nespecifični, zato na njihovi osnovi lahko postavimo le sum na bolezen, končne diagnoze pa ne. Pri oboleli mački običajno opazimo: hujšanje in posledično oslabelost, zanemarjen in nenegovan kožuh, slabo počutje, mačka je pogosto bolna in ima povišano telesno temperaturo, povečane bezgavke, vnete dlesni in je slabokrvna, pogosto opazimo tudi vnetje zgornjih dihal (smrkanje, kihanje), drisko, vnetje oči, kožne infekcije, poveča pa se tudi verjetnost za nastanek rakavih obolenj.

Bolezen diagnosticiramo s pomočjo hitrih testov, ki zaznajo protitelesa proti virusu. Test je končan v 10 minutah, zanj pa potrebujemo le nekaj kapljic krvi. Pri mladičih mlajših od 6 mesecev testa praviloma ne opravljamo, saj lahko pride do lažno pozitivne reakcije, zaradi prisotnosti protiteles, ki so jih dobili od svoje pozitivne mame, sami pa niso okuženi. Raziskave kažejo, da se preko okužene mame z mačjim aidsom okuži le četrtina mladičev.

Test je lahko tudi lažno negativen, če je mačka okužena le krajši čas. Telo potrebuje namreč kar 8-12 tednov, da ustvari protitelesa.

Zdravila za okužbo z virusom FIV žal ni, prav tako pa ni cepiva. Zdravimo samo simptome, ki jih povzročajo sekundarne infekcije.

Izjemnega pomena je, da pozitivnim mačkam preprečimo izhode na prosto in stik z drugimi mačkami. Okuženim mačkam največjo nevarnost predstavljajo sekundarne okužbe, ki pa jih zunaj kaj hitro lahko dobijo.

Tveganje za okužbo lahko zmanjšamo s pomočjo kastracije, saj se kastrirani mački manj potepajo in precej redkeje zapletajo v pretepe zaradi samic ali teritorija. Seveda je več kot smiselna tudi sterilizacija samic, ki se najpogosteje okužijo med parjenjem.

 

Nuša Schumet, dr.vet.med.