1.DAN

V torek zgodaj zjutraj smo veterinarka Nuša, dijaki Žiga, Špela, Aleksandra in Maruša ter študenta Veterinarske fakultete v Ljubljani Urška in Domen napolnili šolski kombi z donacijami pasje hrane, odejami, sanitetnim in kirurškim materialom. Preden smo se podali na pot, je Nuša še zadnjič preverila, če imamo VSI potne liste. Tukaj se je prvič zapletlo, saj je imela Aleksandra domnevno “biometrično” osebno izkaznico. Čeprav smo predvidevali, da bodo na meji težave, smo se po nekaj telefonskih klicih, ki so prinašali nasprotujoče si informacije, podali na predvideno 10-urno pot. Ta je do kosovske meje potekala gladko in za nekatere sladko, na meji pa smo skoraj zaključili našo pot. Najprej smo ugotovili, da Aleksandrina osebna izkaznica ni biometrična. Kosovski cariniki so se odločili, da nas usmerijo nazaj v Slovenijo. Kljub moledovanju in otožnim pogledom se možje v uniformah niso omehčali. Na srečo smo s pomočjo naše menedžerke Svetlane in njenih vez ”v višjih sferah” pot nadaljevali za 10 metrov. Plačali smo cestnino in zavarovanje za kombi, nato pa so se cariniki lotili pregleda naših donacij. Zahtevali so, da vse raztovorimo, tudi osebno prtljago, ki so jo pregledali. Na terminalu smo morali pustiti vso pasjo hrano, večino sanitetnega in kirurškega materiala ter sterilizator. Ker je bila to naša nujno potrebna oprema, se je Nuša kar nekaj časa pregovarjala z njimi in na koncu celo povzdignila glas. Na žalost je cariniki niso upoštevali in so zahtevali, da stvari ostanejo v terminalu do 8. ure zjutraj naslednjega dne. Pred odhodom smo zaplenjene donacije fotografirali in ob nepozornosti carinikov pospravili nazaj v kombi tolikšen del, da smo naslednji dan lahko začeli z delom. Med vožnjo po Prištini smo ob robu zelo prometne ceste opazili malo črno-belo mačjo kepico. Ni bilo potrebnega veliko pregovarjanja, ko je mala Adelina že sedela z nami v kombiju. V svojem umazanem kožuščku je imela veliko parazitskih ”prijateljev”, vendar je ves čas zadovoljno predla in se nam dobrikala. Kmalu po tem smo se nastanili v udobnem domu gospe Branke. Hitro smo pojedli večerjo, okopali Adelino, počohali Brankine živali, se stuširali in utrujeni popadali v postelje.

 

001_Najdenka_AdelinaNajdenka Adelina

002_Brankina psa Riki in Laski Brankina psa Riki in Laski

2.DAN

Po zajtrku smo se podali v trgovino, lekarno in pekarno ter se oskrbeli z vsemi manjkajočimi dobrinami. Čeprav smo bili s Svetlano dogovorjeni ob 8. uri, se nam je pridružila šele ob 9. uri in skupaj smo odšli proti zavetišču. Takoj ob prihodu v zavetišče smo oskrbeli dva pasja mladička. Eden od njiju je imel zlomljeno zgornjo čeljust, zato je dobil antibiotik, oba pa sta dobila sredstva proti notranjim in zunanjim zajedavcem. Nato smo kontejner preuredili v operacijsko sobo, pripravili prvo psico in začeli z delom kot po tekočem traku. Medtem ko smo mi garali, se je Igor, eden od zaposlenih v zavetišču, poln optimizma odpravil na carino po zaplenjene donacije. V terminalu naših donacij začuda niso našli, so pa zahtevali goro dokumentov, da nam bi jih vrnili. Igor se je praznih rok vrnil v zavetišče šele v poznih popoldanskih urah, ko smo mi počasi že zaključevali z delom. Čez dan smo opravili 12 posegov in oskrbeli skupaj 21 živali. Med oskrbljenimi živalmi so bili tudi štirje pasji mladički v izjemno slabem zdravstvenem stanju. Bili so shirani, podhlajeni, polni glist, bolh in drugih zajedavcev … Eden od njih pa je še komaj živel. Začeli smo ga ogrevati z improviziranimi termoforji, dali pasto proti notranjim zajedavcem, infuzijo z vitamini, antibiotike… vendar je malček kljub našemu celodnevnemu trudu ob koncu dneva poginil.

 

003_Mladiček s poškodovano zg. čeljustjoMladiček s poškodovano zg. čeljustjo

004_Obnemogel mladiček, ki je žal poginilObnemogel mladiček, ki je žal poginil

3.DAN

Ob prihodu v zavetišče smo najprej opravili vizito in ugotovili, da si je eden izmed psov odprl prejšnji dan zašito kastracijsko rano. Delovni dan smo začeli s ponovnim šivanjem. Kmalu po tem sta se nam pridružila veterinar Blendi in njegov pomočnik Ermir. Tempo dela se je stopnjeval vse do prihoda tretjega veterinarja, ki je sicer tudi profesor na kosovski veterinarski fakulteti. Njegov pristop do dela, obnašanje in oprava se niso skladali z načeli veterinarske stroke in vsi smo zelo neradi delali z njim. Medtem so nas obiskali iz lokalne televizije in posneli prispevek o našem delu. Po končanem snemanju prispevka so nas zapustili tako televizija kot profesor. V precej boljšem vzdušju smo nadaljevali in opravili 31 posegov. Naše donacije so na meji sicer našli, vendar so zanje zahtevali 80 € ležarine, na kar seveda nismo pristali, zato so naše stvari še eno noč ostale tam. Nuša, ki je imela vsega že polno glavo, se je ponovno poslužila najučinkovitejšega načina reševanja problemov na Kosovem – uporabe mednarodnih vez in poznanstev. Opravila je nekaj telefonskih klicev in “reševanje” naših donacij se je začelo. Brez večjih problemov, razen trikratnega obračanja na isti cesti, smo se prvič brez Svetlanine pomoči vrnili do našega začasnega doma.

 

005_Kosovskemu veterinarju Blendiju smo podarili nujno potreben brivnik in najlonski nagobčnikKosovskemu veterinarju Blendiju smo podarili nujno potreben brivnik in najlonski nagobčnik

006_Nuša med snemanjem prispevka za kosovsko televizijoNuša med snemanjem prispevka za kosovsko televizijo

4.DAN

Tudi danes sta nam pri delu pomagala Blendi in Ermir. Zjutraj smo dijaki prvič poprijeli za skalpele in pod budnim očesom veterinarke Nuše kastrirali oba Brankina mačkona. Opazili smo, da je v zavetišču veliko psov, ki so že bili sterilizirani oz. kastrirani v prejšnjih projektih in ki so izgubili ušesne značke, s katerimi se jih označuje. Dopoldan smo zato preživeli v pasjih ogradah, kjer smo podrobno pregledovali pse, če so že bili kastrirani ali sterilizirani, in jih ponovno označevali. Kljub počasnemu začetku smo opravili 18 posegov. Med njimi je bila tudi psička tipa bull, ki so ji prejšnji lastniki odstranili oba zgornja podočnika, saj so jo verjetno želeli uporabljati za pasje boje. Med drugim je bila revica tudi breja, in če je ne bi sterilizirali, bi skotila kar 14 mladičkov. Oskrbeli smo tudi lastniškega mladička argentinske doge, ki je imel zaradi neprimerne oskrbe močan rahitis. Psička smo oskrbeli tako, da smo mu aplicirali infuzijo z vitamini in pripravke za odpravljanje notranjih in zunanjih parazitov ter lastnika podučili o pravilni oskrbi psa. Proti večeru nas je razveselil Igor s polnim kombijem naših donacij. Žal je bil prtljažnik zaplombiran, v zavetišču pa nismo našli klešč … Na koncu nam je le uspelo odpreti kombi, zavetišče je dobilo hrano za živali, mi pa smo prišli do svojega sanitetnega materiala. Zvečer sta nas Blendi in Ermir zapustila, še pred tem pa smo skupaj odšli na zasluženo pijačo.

007_Psička tipa bull z žalostno zgodboPsička tipa bull z žalostno zgodbo

008_Dijaki med kastracijo mačkDijaki med kastracijo mačk

009_Rahitični mladičekRahitični mladiček

010_Naše donacije končno v zavetiščuNaše donacije končno v zavetišču

5.DAN

 

Pred našim prihodom na Kosovo so tamkajšnji živaloljubci in prostovoljci polepili in razdelili letake za brezplačno sterilizacijo ali kastracijo lastniških živali, tako da nas je v soboto obiskalo zelo veliko lastnikov s svojimi ljubljenci. Po sterilizaciji oz. kastraciji smo živalim aplicirali ampule proti zunanjim zajedavcem, lastnikom pa razdelili tudi tablete proti notranjim zajedavcem ter jih poučili o pravilni oskrbi psov. Ker je bila Nuša ta dan edina veterinarka, sta Domen in Urška opravila vse kastracije tega dne in zašila sterilizacijske rane, tako da je Nuša lahko sterilizirala čim več psic. Pri predzadnji psici, ko smo bili že vsi utrujeni od dolgega dne, je prišlo do komplikacij. Psica je med sterilizacijo začela močno krvaveti. A se nismo predali in Nuša je z Domnovo pomočjo po nekaj stresnih minutah ustavila krvavitev, psica pa je po tem normalno preživela poseg. Ta dan smo opravili 25 posegov. Med njimi je bil tudi pes z vneto slinsko žlezo in zamašenim izvodilom, zato se mu je pod brado nabirala slina, pomešana s sokrvico. To bulo smo predrli in ven je pritekla serozna tekočina, ki je bila na koncu pomešana z drobnim peskom. Sterilizirali smo tudi prvi dan najdeno mačko Adelino in ji še isti dan našli dom na Kosovu. Ob zaključku dela v zavetišču smo si za večerjo privoščili pice.

011_Poziv za brezplačno sterilizacijo oz. kastracijoPoziv za brezplačno sterilizacijo oz. kastracijo

012_Pes z vneto slinsko žlezoPes z vneto slinsko žlezo

6.DAN

Na ta dan smo morali vstati že ob šestih zjutraj, da smo se pripravili na odhod in svoje stvari naložili v kombi. Še zadnjič smo pobožali Brankine živali, se poslovili od Svetlane in se odpeljali iz Prištine. Na poti proti Sloveniji smo se ustavili v srbskem mestu Ugrinovci pri gospe Zorici, ki je začasna skrbnica najdenim psom. Tam smo dobili obilno kosilo. Čez cesto nam je zelo prijazni veterinar Miroslav odstopil svojo ambulanto, da smo lahko sterilizirali še tri psice in eno mačko. S temi štirimi posegi smo v zadnjih petih dneh opravili vsega skupaj 90 posegov. Nato smo pot nadaljevali proti Sloveniji.

013_Pred veterinarsko ambulanto v UgrinovcihPred veterinarsko ambulanto v Ugrinovcih

014_Sterilizacija psičke v UgrinovcihSterilizacija psičke v Ugrinovcih

STATISTIKA:

1. dan 2. dan 3. dan 4. dan 5. dan Skupaj
OV 9 12 9 15 4 49
OVH 1 6 1 3 0 11
Kastracija 2 13 8 7 0 30
Skupaj 12 31 18 25 4 90

015_Celotna ekipa veterinarjev in veterinarskih tehnikovCelotna ekipa veterinarjev in veterinarskih tehnikov

016_Med zajtrkomMed zajtrkom

Zapisala: Maruša Fon, 4. VT

Foto: Nuša Schumet