Prav tako kot poletje tudi ostra zima lahko povzroča psom določene težave. Dejstvo je, da se moramo skrbniki prilagoditi vsakemu letnemu času in poskrbeti, da bodo naši ljubljenci ostali zdravi in veseli, ne glede na to, ali zunaj padajo snežinke, mokre dežne kaplje, piha močan veter ali žge vroče sonce.

Pozimi je predvsem pomembno, da psu zagotovimo primerno bivalno okolje, prostor, kjer ni prepiha ali vlage. Mrzel in suh zrak mu načeloma ne škodi, še posebej, če je kosmatinec navajen bivanja zunaj, saj med zimo razvije primerno gostoto oziroma kvaliteto kožuha. Najslabše je, če selimo psa iz hladnega okolja v topel prostor. Kadar se temperature ponoči vendarle močno spustijo, na primer na –15 ali –20 °C, je priporočljivo, da ga umaknemo – a le v garažo, ne v toplo dnevno sobo. Temperaturna razlika bi bila namreč prevelika in s tem bi lahko skrbniki povzročili svojim štirinožcem še več težav.

Najtežje zimo prenašajo mladi in bolni psi, ki morajo precejšen del svoje energije usmeriti v proces rasti in okrevanja (in ne ogrevanja). Občutljivi so tudi psi z izrazito kratko dlako. Neprimerni za bivanje zunaj so na primer vsi hrti, saj imajo malo podkožne maščobe, tako imenovane pasme toy (pritlikavi pinč, kratkodlaka čivava …), tudi kitajski goli pes in njemu podobni manjši in kratkodlaki kužki. Čeprav nemalo kosmatincev, ki živijo skupaj s človekom, med mrzlim ali deževnim vremenom ni navdušenih nad sprehodi, naj jih skrbniki vsak dan peljejo na svež zrak – le za nekaj kratkih minut, toliko, da zunaj opravijo fiziološko potrebo. Občutljivejšim psom pa je priporočljivo nadeti plašček, ki jih bo ščitil pred neposrednimi vremenskimi vplivi. Pasja oblačila niso le modna muha! Pomembno je tudi, da se med sprehodom kuža giba, premika, se igra oziroma se s kakršnokoli drugo aktivnostjo ogreva. Vsekakor ni prav, da skrbnik zunaj pije kavo, klepeta s prijatelji in se medtem za psa ne zmeni.

Najmanj težav pozimi imajo veliki, zdravi in odrasli psi, ki imajo dobro razvit imunski in termoregulacijski sistem. Toda tudi njim je mogoče olajšati življenje v hladnem delu leta ter jih obvarovati pred morebitnimi težavami. Sol, ki jo posipajo po cestah in pločnikih, pogosto poškoduje blazinice na tačkah psov, zaradi zmrzali lahko šapice tudi popokajo ali pa na njih nastane ureznina zaradi kakšnega koščka ostrega ledu, na katerega nesrečno stopi štirinožec. Možne so še ozebline, ampak se to zgodi le, če je žival dlje časa izpostavljena ekstremnim pogojem – ko se nima kam skriti, se umakniti v zavetje ali se ogreti. Stalnica pozimi so še prehladi, vneti mehurji, kašelj, nastanek pljučnice in drugo.

Pozimi se mrak hitro spusti na zemljo in zato je treba poskrbeti tudi za varnost štirinožcev, ki jih zaradi teme vozniki avtomobilov lahko spregledajo. Veterinarske klinike in trgovine za male živali nudijo pestro paleto odsevnih pripomočkov, s katerimi naj bi skrbniki opremili svoje pasje ljubljenčke. V roki je priporočljivo nositi vsaj baterijo in z njo osvetljevati psa med sprehodom ter se na ta način izogniti morebitnim nevšečnostim.

Zelo priporočljivo je, da vsakič, ko pridemo s sprehoda, z mlačno vodo izperemo pasje tačke. S tem preprečimo, da bi jih sol vzdražila in bi se zato začeli psi po njih lizati ali gristi. Če je koža med blazinicami že pordela ali vneta, pomaga ognjičevo ali drugo negovalno mazilo. Stanje bi se moralo izboljšati v dnevu ali dveh, v nasprotnem primeru je treba obiskati veterinarja. Za tačke imamo na voljo negovalna mazila in tudi posebne čeveljčke, ki jih obujemo psu, kadar na blazinici nastane večja razpoka in jo je treba zaščititi, da ne pride do vnetja. Daljšo dlako med prsti ali na zadnjem delu tačk je bolje ostriči, da se na njih ne naberejo kepe snega. Te je namreč težko odstraniti, še posebej, če psa med česanjem boli in postane nemiren. Najbolje je, da ga postavimo v kad in mu z mlačno vodo stopimo kepe snega. Če ga želimo celega skopati, tega nikakor ne počnimo zjutraj ali sredi dneva. Nujno je, da to opravimo zvečer in da psa potem do jutra ne peljemo ven. Zagotoviti moramo, da se dlaka popolnoma posuši, zato naj bo vsaj nekaj ur na toplem, preden gremo z njim ponovno na sprehod.

V primeru prehlada naj skrbniki opazujejo kosmatinca in mu redno merijo telesno temperaturo, prav tako naj mu nudijo vitaminske dodatke ter nekoliko bolj kalorično hrano, ki jo potrebujejo za dvig odpornosti. In ne pozabimo! Kosmatinec, ki živi zunaj, mora imeti pozimi ves čas na razpolago svežo vodo. Poskrbimo, da mu jo redno menjavamo, saj ta pogosto v posodi zamrzne. Prav tako mu v kočo položimo tople odeje, slamo ali seno, v katerega se lahko vsaj malo zakoplje in se ubrani nizkih temperatur.

 

Nuša Schumet, dr. vet. med.